6. november 2001
Avstro-ogrska ročna bomba "Universalgranate"

Foto: zbirka Egona Valantiča

Zelo lepo ohranjena "univerzalna" ročna bomba, z nepoškodovanim stabilizatorjem iz tkanine.

	Skica: Simon Kovačič
	Številke pomenijo: 1. pokrovček z varovalom, 2. vetrnica z udarno iglo, 3. inicialna kapica, 4. in 5. vžigalno polnjenje s črnim smodnikom, 6. detonator, 7. valjasto ohiąje, 8. železen cilindrični vloľek z narezano povrąino (pri nekaterih modelih tudi posamezni koščki), 9. eksplozivno polnjenje, 10. sistem za vžig na poteg, 11. navoj, v katerega je, na levi skici, privit obroček za vrvico, na desni skici pa palica za izstreljevanje, 12. stabilizator iz tkanine.
	Foto: zbirka Egona valantiča
	Šolska "univerzalna" ročna bomba, najdena pri Nemcih v Trnovskem gozdu. Telo je struženo, obroček za vrvico pa je privit v telo bombe.

Med različnimi ročnimi bombami iz časa prve svetovne vojne so nekatere pravo malo čudo tehnike. Mednje gotovo spada avstro-ogrska univerzalna ročna bomba, imenovana "Universalgranate".

Bomba je valjaste oblike in ima koničast vrh. Težka je približno 450 gramov, dolga 20 cm, premera 3 cm. Telo bombe je železno, koničast vrh je medeninast in ga pokriva medeninast (včasih tudi cinkast) pokrovček. V zgornjem delu konice so štiri okrogle odprtine za vstop zraka, na spodnjem delu konice pa še štiri odprtine za njegov izstop. V notranjosti konice je udarni mehanizem, ki je sestavljen iz vetrnice z udarno iglo in inicialne kapice.

Zanimiv je način vžiga. Ko bomba leti po zraku, se vetrnica odvija in z udarno iglo zaustavi na inicialni kapici. Tako je potreben samo majhen udarec ob oviro, da pride do aktiviranja inicialne kapice.

V srednjem delu bombe sta dva razdelka z vžigalnim polnjenjem (črni smodnik), ki se vžge takrat, ko udarna igla aktivira inicialno kapico. To povzroči aktiviranje detonatorja (živo srebrov fulminat) in detonacijo eksplozivnega polnjenja v spodnjem delu bombe (cca 21 g TNF - trinitrofenol - ekrazit).

Na spodnjem delu je z vrvico privezan majhen kos blaga (svile), podoben majhnemu padalu, ki zagotavlja, da bomba pade na konico, kajti le tako lahko pride do eksplozije.

To univerzalno ročno bombo so avstro-ogrski vojaki uporabljali na tri načine:

Prvi način: vojak je z zgornjega dela snel pokrovček, ki je istočasno služil kot varovalo. Vrtenje vetrnice med transportom je preprečevala igla v notranjosti pokrovčka. Nato je prijel za konec vrvice, bombo nekajkrat zavrtel in jo izpustil v trenutku, ko je bila usmerjena proti nasprotniku. Na ta način je bomba poletela do 70 metrov daleč. Radij delovanja je bil 20 m. Seveda je moral biti pri tem zelo pazljiv, da ni z bombo udaril ob tla.

Drugi način: v srednjem delu bombe (železni valj) je bila skozi odprtino vstavljena vžigalna vrvica z vžigalnikom na poteg. Vojak je s potegom prižgal vžigalno vrvico, ta pa je vžgala vžigalno polnjenje (črni smodnik) v srednjem delu bombe. Nadaljnji potek je tak kot pri metanju bombe z vrvico. Od vžiga vžigalne vrvice do eksplozije je preteklo približno 8 sekund.

Tretji način: ista bomba je bila lahko uporabljena tudi kot tromblonska mina. Nastavek za vrvico je bilo treba zamenjati s palico, ki je služila za izstreljevanje tromblonskih min. Puško (v našem primeru Mannlicher M. 95) je bilo potrebno napolniti z enim samim posebnim nabojem brez zrna, vstaviti palico z bombo v cev, odstraniti varovalni pokrovček z bombe, opreti puško ob tla, pomeriti in pritisniti na sprožilec. Dodamo lahko še to, da je bilo za bolj precizne strele treba na puško namestiti poseben tromblonski merek. Bomba, izstreljena iz puške, je poletela do 150 metrov daleč.

Ta tip bombe so v avstro-ogrski vojski uporabljali v spopadih na začetku prve svetovne vojne, kajti njena izdelava je bila predraga glede na njeno majhno učinkovitost.

Bombe s podobnim sistemom vžiga na veternico so na soškem bojišču uporabljali tudi Italijani. Gre za ofenzivno ročno bombo francoske izdelave "excelsior thevenot P/2", ki so ji zaradi svilenega krilca okrog ročaja popularno rekli "balerina".

Simon Kovačič