31. oktober 2001
Soška fronta v časopisih

	Vir: priloga Ona, Foto: Tomaž Ovčak
	Na fotografiji seveda ni "starodavno znamenje magije, mučenja in odrešenja", kot nas prepričuje do bralcev že kar žaljivo neumen podpis, pač pa križ avstro-ogrskega 20. lovskega bataljona na planini Golobar.

Minulo nedeljo je bilo v Šempetru pri Gorici tradicionalno srečanje zbiralcev stare vojaške opreme, ki je po reklami, ki so jo za ta srečanja v medijih naredili "brothers in arms" iz solkanskega društva IR 87, seveda pritegnilo tudi precej radovednih novinarjev. V torek, 30. oktobra 2001, je bil tako v Delu na 9. strani objavljen tudi velik članek o tem srečanju. Nekatere zapisane trditve so bile seveda pričakovane - namreč, kako se na teh srečanjih le prodaja naropano narodno bogastvo, in to večinoma tujcem -, zato bi bil že čas, da fantje začnete govoriti novinarjem tudi to, koliko za nas neprecenljivih starin pa je prišlo prav iz tujine, ker so jih k nam prinesli prav tisti Italijani, ki od nas, kakor velja splošno prepričanje, starine le odnašajo. En primerček: fotografija mošeje v Logu pod Mangrtom, ki je objavljena v enem od člankov, je prišla na takšen način k nam prav iz Italije.

Ker se člankov iz časopisov nekako ne spodobi objavljati na internetu, tega ponavadi ne počnemo, tukaj pa smo se odločili, da ga objavimo tudi za tiste, ki ste ga zgrešili. Evo, kliknite sem. Zakaj? Natanko istega dne je bila Delu priložena torkova priloga Ona, v njej pa je bil objavljen članek o križih, kjer je bila povsem izven njenega "vojnega" konteksta objavljena tudi fotografija križa avstro-ogrskega 20. lovskega bataljona na planini Golobar. Spodaj podpisani sem pred leti za Slovenske novice napisal tudi nek članek o sakralnih objektih na soški fronti, diasov, ki so spadali zraven, pa nekako nisem nikoli več dobil nazaj. Ker je bila kot vir fotografij v članku v Oni zapisana kar Fotodokumentacija Dela, me izredno veseli, da so moji diasi še na varnem. Očitno so se odločili, da bodo sedaj s takšnimi posnetki počeli, kar jih je volja, saj so zdaj že v Fotodokumentaciji Dela. O tej konkretni objavi me ni nihče nič vprašal, zato gre za klasičen primer kršenja avtorskih pravic, saj poleg tega ni bil naveden niti avtor fotografije, o kakšnem avtorskem honorarju pa tako ali tako nima smisla izgubljati besed.

Ravno o takšnih primerih smo tukaj že pisali, če besedila ne poznate, je sedaj kar dobra priložnost, da ga preberete. Da, kar se tega tiče, smo očitno še vedno nekje v Srednji Aziji, ne pa Evropi.

Urednik