15. april 2001
Avstro-ogrski 24-centimetrski možnar M.1898

Foto: zbirka Mileta Križaja

Škodin 30,5 cm možnar M.1911 pozna vsakdo med nami, česar pa ne bi mogli reči za njegovega predhodnika - 24-centimetrski možnar M.1898 -, ki je bil med prvo svetovno vojno že povsem zastarelo, a še vedno uporabno orožje. Z njegovimi 24-centimetrskimi in 133 kilogramov težkimi granatami so lahko avstro-ogrski topničarji obstreljevali cilje, oddaljene do 6,3 km (možnar 30,5 cm M.1911 je lahko svoje 287- in 380-kilogramske granate izstreljeval do 11 kilometrov daleč).

Avstro-Ogrska je v prvo svetovno vojno poleti 1914 vstopila z 12 baterijami možnarjev M.1898 (skupno 48 možnarjev), ki so bile skupaj z baterijami drugih težkih orožij razvrščene v polke in samostojne bataljone trdnjavskega topništva (k.u.k. Festungsartillerieregiment). Za vsakega od možnarjev so imeli takrat pripravljeno zalogo 404 granat. Ker je šlo za orožje, ki ga zaradi zastarelosti med prvo svetovno vojno niso več izdelovali, se je zaradi uničenj, iztrošenosti ali okvar število možnarjev v avstro-ogrski vojski do leta 1918 stalno zmanjševalo. Avgusta 1914 so jih imeli tako v 12 baterijah skupno 48, novembra 1915 jih je bilo v 9 baterijah 36, januarja 1917 jih je bilo v 8 baterijah v uporabi še 30, spomladi 1918 pa jih je v treh baterijah ostalo le še 12.

Z možnarji so obstreljevali predvsem cilje za gorskimi grebeni na bojiščih z Italijo - stali so tudi v dolinah Zgornjega Posočja. Ker le redko zasledimo podatek, kako visoke geografske ovire so lahko preleteli njihovi izstrelki, zapišimo še podatek o največji možni višini leta granate: za 24-centimetrski možnar M.1898 je ta znašala 2700 metrov (možnar Škoda 30,5 cm M.1911: 4200 metrov).

Na fotografiji vidimo posadko 24-centimetrskega možnarja M.1898 na neznani gorski lokaciji. Ob tej fotografiji lahko opozorimo še na nezamenljivo značilnost tega možnarja, s pomočjo katere ga lahko vedno brez težav prepoznamo z vojnih fotografij: spodnji rob lafete ima zelo značilen lok, ki ga vidimo med obema vojakoma, ki stojita spredaj.

Tomaž Ovčak