19. april 2001
Avstro-ogrska vojaška legitimacija

	Foto: zbirka Simona Kovačiča
	Častniška in navadna avstro-ogrska medeninasta vojaška legitimacija
	Foto: zbirka Smiljana Brešana
	Nekateri vojaki so si v škatlico vtolkli tudi svoje osnovne podatke. Ta je pripadala vojaku Nikoli Diyczuku iz avstrijskega 20. domobranskega pehotnega polka (k.k. Landwehrinfanterieregiment Nr. 20) iz Krakova.

Vsak mobilizirani avstro-ogrski vojak je moral pri sebi nositi idetifikacijski dokument imenovan "Legitimationsblatt". Omenjena legitimacija, rekli so ji tudi "legitimacija smrti" (med zbiralci je poznana kot "matrikola"), je bila vstavljena v nekakšno majhno škatlico ("Legitimationsblattkapsel"), ki je bila izdelana iz medeninaste pločevine, velika (približno) 33 x 57 mm in je imela na sredini zgornjega roba ušesce za pritrditev na uniformo. Vojaki so jo nosili v posebnem žepku znotraj desnega hlačnega žepa - z vrvico privezano v gumbnico žepa. Na obrazcu iz posebno obdelanega papirja (najdejo se tudi takšni, ki so berljivi še po 80 letih ležanja v zemlji) so bili napisani vojakovi najpomembnejši podatki: osebni podatki, podatki iz vojaške evidence, podatki o cepljenjih, podatki o zdravljenju, naslov sorodnikov, ki naj bi dobili obvestilo v primeru smrti... V vojaško legitimacijo so na posebnem obrazcu dodajali tudi podatke o odlikovanjih.

Obrazci so bili tiskani v nemškem, madžarskem, češkem, hrvaškem jeziku (vsaj ti so mi poznani). Proti koncu vojne so zaradi pomanjkanja barvnih kovin začeli izdelovati tudi železne legitimacije.

Za častnike avstro-ogrske vojske so izdelovali lepše legitimacije enakih mer, le da so bili na njih reliefno upodobljeni: monogrami vladarjev FJI (Franc Jožef I.) ali KI (Karl I.) in avstrijski oz. madžarski grb. Izdelovali so tudi posebne legitimacije za častnike topniških enot, posebna legitimacija pa je obstajala tudi za častnike plemiče.

Simon Kovačič